|
|
|
|
|
|
|
| Domača stran | |
|
|
|
| Kdo je Boštjan Simonič | |
 |
Rodil se je 20.5.1968 leta 1968 v Ljubljani materi Mariji, profesorici fizike in raziskovalki na IEVT in očetu Francu, inženirju elektrotehnike, zaposlenemu v takratnem gigantu Iskra.
Boštjan je bil že od malih nog tehnični tip, razstavil je večino igrač in jih potem predelal v kakšno drugo, še najraje pa se je ukvarjal z električnimi (tudi vtičnicami). Pri šestih letih sta ga starša vpisala v Pionirski Dom, kjer je pridobil prve osnove angleškega jezika, ki mu je kasneje postal eden glavnih načinov komunikacije, zaradi narave dela in življenja uporabljan skoraj več kot materin jezik. Že pri šestih letih je znal tekoče brati in pisati, ko pa je v prvem in drugem razredu razlagal sošolcem o laserju, so ga počasi začeli klicati "filozof" :) Skozi osnovno šolo je prišel s kopico dodatnih izvenšolskih aktivnosti - več let je hodil k nemščini, kljub pouku angleškega jezika od prvega razreda naprej. Treniral je karate in se ukvarjal s fotografijo in razvijanjem v temnici, štiri leta je obiskoval glasbeno šolo in se učil klavir, kar mu je kasneje prišlo prav pri koncertu s skupino Pepelka v Sarajevu. Že v osnovni šoli se je začel ukvarjati z elektroniko in računalništvom, samostojno je sestavil svojo prvo elektronsko ključavnico, že pred nakupom računalnika ZX-80 pa je prebral goro revij o računalništvu, tako doma, kot tudi v čitalnici Ameriškega centra.
Osnovno šolo je končal s prehodom iz ZX-81 1K najprej na 16K in nato na Commodore VIC-20. V zadnjih razredih osnovne šole se je tudi aktivno ukvarjal z radioamaterstvom (UKV in KV postaje, telefonija in telegrafija) in "napravil" kar nekaj DX zvez z Ameriko, Japonsko, Rusijo, Afriko in drugimi deželami.
Od malih nog ga je zanimal šport, predvsem jadranje, vedno je občudoval jadrnice in deskarje in se zaobljubil, da bo nekoč tudi on jadralec. Z vpisom v srednjo šolo na Vegovi 4 je začel tudi "uradno" kariero računalničarja, preko Mikroračunalniškega Kluba v Ljubljani je bil sodnik na računalniških tekmovanjih, v TV Kvizu je skrbel za zabavo z lastnimi računalniškimi igricami, kmalu pa je nastopil "redno" delo v novoustanovljenem podjetju Mikrohit, kjer je skrbel za programersko podporo (software support). Skrbel je za sistemske stvari, patche BIOS-a, modemske komunikacije, kasneje je računalniško vodil in obdelal kongres ZSMS v Krškem in kongres ZSMJ v Beogradu.
Marsikdo ga je imel za hackerja, sam pa se je raje imenoval "mladi računalniški strokovnjak". Skupaj s sodelavcem sta razvila programsko opremo za evidenco vojaških obveznikov, ki jo je podjetje Mikrohit tržilo po vsej takratni Jugoslaviji.
Med tem je za RK ZSMS opravil različna računalniška dela in s strahom, da ne bi vsega pozabil in nazadoval v znanju odšel služit vojaščino v Split. V kasarni se najprej niso mogli navaditi na hekerja, ki jim je hotel pomagati, kasneje pa so mu omogočili študij njihove računalniške opreme (HP) in razvoj programske opreme za vodenje evidence spektralnih analiz signalov radijskih postaj vojaških ladij v Jadranu. Tu si je pridobil veliko znanja iz komunikacij med instrumenti in računalniki po vmesniku HP-IB in programiranja v Pascal jeziku v HP Pascal operacijskem sistemu. Po zavrnitvi ponujene (civilne) zaposlitve v Jugo-vojski se je vrnil domov, a je kmalu izkoristil dopust za potovanje preko cele Jugoslavije, vse do južne Makedonije in Ohridskega jezera. Po zasluženem dopustu se je poskušal vrniti na prejšnje delovno mesto v podjetju Mikrohit, kjer pa se je medtem zamenjala uprava tako, da je svojo strokovno pot nadaljeval na Dunaju - v računalniškem podjetju Middata G.m.b., kjer je skrbel za tehnično podporo in si pridobil veliko znanja tako v strojni opremi, kot tudi v programski in komercialnih usmeritvah. Po dveletnem delu za podjetje Middata je srečal svojega bodočega partnerja, s katerim sta ustanovila podjetje Intermedia d.o.o., še v času Markovičevega konvertibilnega dinarja.
V času svojega dela v podjetju Intermedia se je ukvarjal z vodstvom podjetja, razvojem programske opreme, uvozom in izvozom računalniške strojne in programske opreme, proizvodnjo računalniške strojne opreme, distribucijo računalniških komponent in na koncu tudi svetovanjem, postavitvijo in administracijo računalniških omrežij Novell Netware. Ko je po treh letih zapustil partnerski odnos v podjetju Intermedia d.o.o. je ustanovil podjetje v 100% svoji lastni in ga imenoval INFOBIA. Kako je prišel do tega imena? Kaj pomeni? Enostavno - v Wordstar je natipkal 500 različnih imen, ki so mu prišla na pamet, nato pa je s postopkom izločanja in verifikacije obstoječih prišel do parih finalnih imen, od katerih je glede na zven in zanimivost na koncu prevladala INFOBIA. Na začetku je bila ustanovljena kot invalidsko podjetje - z idejo, da bi lahko invalidi odlično sovpadali z razvojem računalniške programske opreme, v resnici pa so težave pri iskanju ustreznih kadrov podjetje prisilile spremeniti razvojno smer in se preregistrirati kot založba in trgovina s CD-ROM ploščami.
Lahko rečemo, da je Boštjan idejni vodja in srce podjetja Infobia. Rezultati njegovega razmišljanja, dela in osebnega angažiranja so izjemni.
O podjetju Infobia je več napisanega na straneh o podjetju, Boštjan pa je medtem začel aktivno jadrati in tekmovati v razredu Elan Express (državno prvenstvo), svojo dolgoletno zvezo s Sonjo pa je formalno potrdil na poroki marca. Decembra se jima je rodil zlat sinček. Z rojstvom sina je precej zamrlo njegovo veselje do celodnevnega dela, tako da je vse več časa posvečal družini. Zraven tega je svoj prosti čas namenjal jadranju in postal resna konkurenca vrhu slovenskega jadralstva v razredu Elan Express. To se je seveda poznalo na rasti podjetja Infobia, ki brez njega 12ur na dan enostavno ni moglo hiteti naprej z zastavljeno hitrostjo. Zato se je po rojstvu svojega drugega sina odločil zapreti maloprodajno trgovino in prenehati uvažati CD-ROM plošče. Tako se je lahko fizično preselil na domačo lokacijo, kjer se je ob družini posvetil razvoju projekta GigaPhoto in spremljajočim aktivnostim, svoje (lastniške) poslovne prostore pa dal v najem podjetju Maremico d.o.o. Obenem se je odločil se je temeljito prestrukturirati podjetje Infobia in ga pripraviti na nove izzive in proizvodno - izvozno usmerjeno poslovanje. Med drugim je rezultat prestrukturiranja tudi cyber-pisarna, katere en delček ste ravnokar obiskali. In kaj prinaša bodočnost? Nadaljevanje vodenja podjetja Infobia v širitev projekta GigaPhoto, realizacijo projekta GigaPhoto Slovenija, podpis OEM pogodb, uvajanje novih tehnologij, razvoj sistemov e-poslovanja in nove projekte. Več o tem si preberite v razvojnem oddelku. Med tem pa nikakor ne pozabiti na dom, družino, naravo in jadranje, ki je iz tekmovalnega športa preraslo v resen konjiček. Resne priprave in kasneje tudi odhod na dolgo jadralsko pot okoli sveta. Morda pa se kdaj v prihodnosti uresničijo še razmišljanja o odhodu na svetovno prvenstvo in odprtju lastnega jadralnega kluba in jadralne šole... Pa mirno morje! Pišete mu lahko kadarkoli na e-naslov bostjan@infobia.net Pomembni dogodki v življenju
Interesna področja
Pridobljena znanja
|
|
|
(c) copyright 2000 INFOBIA d.o.o. Spletne strani gostujejo na hitrih in zanesljivih strežnikih sistema STREZNIK.COM